Kmečki praznik pod Krimom
9/16/2022
Turistično društvo „ Krim“
„KMEČKI PRAZNIK POD KRIMOM“
28. avgust 2022
V nedeljo 28. avgusta 2022 smo člani Turističnega društva Krim pripravili in organizirali prireditev Кmečki praznik pod Krimom. Prvo prireditev smo izvedli leta 2019, zaradi korone v letu 2020 in 2021 prireditve nismo mogli izpeljati, letos pa smo prireditev izpeljali.
Prireditev se je pričela ob 13.00 uri in sicer s povorko po hipodromu. Na čelu povorke so bili konjeniki, ki so nosili slovensko, občinsko in društveno zastavo. Sledile so žanjice in kosci s harmoniko, ki jo je igrala naša članica Lojzka Petek. Za njimi so v povorki sledile kočije, z gosti, županom Občine Ig, g. Janezom Cimpermanom in predsednikom Kmečke zadruge Ig g. Francem Hribarjem, ki so ji vozili Jože Škulj, Jože Potokar iz Šmarja ter Debevec iz Notranjih Goric.
Sledila sta dva vozova in sicer voz z cestno trugo in voz s kmečkim orodjem.
Sledili sta Minka Bah in Andreja Sodec, ki sta prikazali kako so včasih gospodinje poskrbele z malico in pijačo za kmete, ki so delali na poljih ali pri košnji in spravilu sena. Malico in pijačo sta naložili v cekarje, ki sta pripeljali na kolesih, starih več kot 100 let.
Povorko so nato nadaljevali stari traktorji – starodobniki, ki so bili zelo lepo okrašeni. Na enemu izmed teh traktorjev se je pripeljal tudi domači župnik g. Aco Jerant, ki je v nadaljevanju tudi blagoslovil vse traktorje, ki so se udeležili povorke. Udeležilo se jih je 25.
Starim traktorjem so sledili novejši traktorji – več kot 40, vsi skupaj so odpeljali krog po hipodromu nato pa so se parkirali na določeno mesto.
Vsak lastnik traktorja je prejel spominsko tablico z napisom naše prireditve, ter bon za hrano in pijačo.
Sledil je blagoslov traktorjev, ki ga je opravil domači župnik g. Aco Jerant.
Po blagoslovu traktorjev je sledila kratka pavza. V tem času pa je nekaj skladb zaigral domači ansambel „Prebrisani muzikanti“.
Še pred prikazom kmečkih opravil so vse navzoče pozdravili župan Občine Ig, g. Janez Cimperman, predsednik Kmečke Zadruge Ig g. Franci Hribar ter direktor Krajinskega parka Ljubljansko Barje, g. Janez Kastelic.
Sledil pa je prikaz kmečkih opravil.
Pričeli smo z mlatenjem žita, ki smo ga že julija poželi in spravili v kozolec. Na dan prireditve so žanjice snope pšenice z vozom pripeljale do mlatilnice in jo pripravile za mlatenje. Letos smo prikazali mlatenje s pogonom na „gepelj“, ki ga je poganjal konj. S čiščenjem pšenice so nato nadaljevali delavci s cepcem, nato pa še grobo čiščenje pšenice z „reto“. Sledilo je še zadnje čiščenje na „pajkl“, kjer se pšenica loči od plev. Tako je pšenica pripravljena za spravilo v shrambo ali kaščo.
Naslednji prikaz kmečkih je bil prikaz luščenja fižola, trebljenje majarona in pletenje kit čebule in česna. Članice društva so zelo nazorno prikazale prostor, kot so ga nekoč pripravljale gospodinje. Pri luščenju fižola so pomagali tudi otroci, saj to delo ni tako naporno.
Prikazali smo tudi ruženje koruze s starim ružalnikom in robkanje z roko oz. „robkovnikom“.
Sledil je prikaz luščenja žita (ječmen, proso, ajda) s stopo.
Člani TD Krim smo prikazali opravilo, to je zvijanje oziroma vitje kite.
Pri ovijanju je sodelovalo večje število tako starejših kot otrok, ki so pomagali pri delu. Ko je bil kita spletena, so jo zložili na dolžine enega metra in ga položili v tako imenovani kalup. Ko je bil kalup poln, so ga povezali z žico oz. vrvjo – špago, da je bil pripravljen za prevoz. Ta zvezana kita je bila podobna današnjim kockastim balam. Še pred pričetkom vitja kite, so seno morali navlažiti z vodo, da je bilo bolj voljno in se ni lomilo.
Ker je vroče poletje in je vse suho, se je dogajalo, da je prihajalo tudi do požarov. Tudi v tistih časih so se dogajali požari, gorele so tudi cele vasi, zato so se kmetje in vaščani samo organizirali in pogasili požar. Tako je na primer ob koncu 19. stoletja pogorela tudi vas Vrbljene.
Prikaz gašenja požara so prikazali in izvedli veterani PGD Tomišelj z ročno brizgalno iz leta 1830, to je v Sloveniji še edina tako stara delujoča brizgalna na ročni pogon.
Obiskovalci so si lahko ogledali tudi različne kmečke vozove – lojtrnike, prirejene za prevoz različnega tovora.
Tako smo jim dodali:
- cestno trugo, ki se je uporabljal za prevoz peska, kamenja in podobno.
- lesen sod za bil za prevoz vode ali gnojnice.
- lojtre za prevoz sena, ki smo ga ročno naložili in ga podržali..
- za prevoz lesa pa se je uporabljal »tajsel«, ki je imel širša platišča, še širša platišča, tudi do 20 cm pa je imel »parizar«, ki se je uporabljal na močvirnatih področjih, predvsem na barju – morostu.
Opremili smo ga:
- ketne oz. verige potrebne za vleko in povezavo hlodov,
- kvake, to je veriga, ki se je uporabljala za spenjanje debel pri vleki,
- špicel, zatič, ki ima na vrhu rinko v katero so furmani pripojili verige za vleko,
- sekira,
- cepin in žaga, za podiranje dreves in odstranjevanje vej.
Vsi vozovi, orodje in ostali pripomočki, ki smo jih uporabljali na prireditvi so v lasti Turističnega društva Krim, ki pa so nam jih podarili različni ljudje oz. lastniki.
Pripravili smo tudi komisijo, ki je ocenila najlepše okrašen in najstarejši traktor. Lastniki so dobili tudi simbolično darilo. Moramo reči, da smo imeli kar težko delo, saj so se lastniki traktorjev potrudili in svoje traktorje zelo lepo okrasili. Lastnik najstarejšega traktorja je Jože Rogelj iz Podpeči in sicer je to traktor Deutz letnik 1951, najlepše okrašen traktor je pripeljal Štefan Gorenčič iz Vrbljena.
Naj se še v imenu našega društva zahvalim vsem in vsakomur posebej, ki si je vzel čas in prišel na pomoč pri pripravi prireditve, pripravi vozov in ostalega orodja ter tudi tistim, ki ste donirali sredstva za pomoč pri pripravi prireditve. Seveda pa gre posebna zahvala vsem lastnikom traktorjev, ki so se udeležili povorke in blagoslova. Da se pripravi in izvede taka prireditev je potrebno veliko pridnih rok in dobre volje. Vse to zmoremo z dobro voljo, ki pa jo nam ne manjka, zato se zopet vidimo naslednje leto – za vas pa pripravimo zopet kaj novega.
Turistično društvo KRIM, Darja Modic
