Kmečki praznik
9/4/2023
Turistično društvo „ Krim“
„KMEČKI PRAZNIK POD KRIMOM“
27. avgust 2023
Na zelo, zelo, zelo vročo nedeljo 27. avgusta 2023 smo člani Turističnega društva Krim pripravili
in organizirali že tretji »Kmečki praznik pod Krimom«.
Prireditev se je pričela ob 13.00 uri in sicer s povorko po hipodromu. Na čelu povorke so bili
konjeniki, ki so nosili slovensko, občinsko in društveno zastavo. Sledile so žanjice in kosci s
harmoniko, ki jo je igrala naša članica Lojzka Petek. Sledili sta Minka Bah in Andreja Sodec, ki
sta prikazali kako so včasih gospodinje poskrbele z malico in pijačo za kmete, ki so delali na
poljih ali pri košnji in spravilu sena. Andreja Sodec se je pripeljala s kolesom, starim več kot 100
let, Minka Bah pa je malico prinesla v »jerbasu« na glavi.
Za njimi so v povorki sledile kočije, z gosti, županom Občine Ig, g. Zlatkom Usenikom in
podžupanjo Miro Žagar, ki so jih vozili s konji Jože Potokar iz Šmarja ter Debevec in Sočič iz
Notranjih Goric in Franc Bregar iz Zgornje Slivnice, Občina Šmarje.
Sledil je voz »tajsel«, naložen s hlodi, ki ga je s konji vozil Janez Smole ml. iz Iga.
Povorko so nato nadaljevali stari traktorji – starodobniki, ki so bili zelo lepo okrašeni. Na enemu
izmed teh traktorjev se je pripeljal tudi domači župnik g. Aco Jerant, ki je v nadaljevanju tudi
blagoslovil vse traktorje, ki so se udeležili povorke.
Starim traktorjem so sledili novejši traktorji in vsi skupaj so odpeljali krog po hipodromu nato
pa so se parkirali na določeno mesto. Povorko pa je zaključil s svojim kombanjem Aleš Tancek iz
Vrbljena.
Vsak lastnik traktorja je prejel spominsko tablico z napisom naše prireditve, ter bon za hrano in
pijačo.
Sledil je blagoslov traktorjev, ki ga je, kot rečeno, opravil domači župnik g. Aco Jerant.
Po blagoslovu traktorjev je sledila kratka pavza. V tem času pa je nekaj skladb zaigral domači
ansambel »Prebrisani muzikanti«.
Še pred prikazom kmečkih opravil je vse navzoče pozdravili župan Občine Ig, g. Zlatko Usenik.
Sledil pa je prikaz kmečkih opravil.
Pričeli smo z mlatenjem žita, ki smo ga že julija poželi in spravili v kozolec. Na dan prireditve so
žanjice snope pšenice z vozom pripeljale do mlatilnice in jo pripravile za mlatenje. Tudi letos
smo prikazali mlatenje s pogonom na »gepelj«, ki ga je poganjal konj Janeza Smoleta. S
čiščenjem pšenice so nato nadaljevali delavci s cepcem, nato pa še grobo čiščenje pšenice z
»reto«. Sledilo je še zadnje čiščenje na «pajkl«, kjer se zrnje loči od plev. Tako je zrnje
pripravljeno za spravilo v shrambo ali kaščo. Letos smo postavili na ogled tudi mlin za mletje
žita, koruze, ajde...., star več kot 100 let.
Sledil je prikaz obdelave žita (ječmen, proso, ajda) s stopo, s katerim pridobimo ješprenj,
proseno ali ajdovo kašo ipd.
Naslednji prikaz kmečkih opravil je bil prikaz luščenja fižola, trebljenje majarona in pletenje kit
čebule in česna, pripravljenih za sušenje ki so se kasneje obesila na zrak. Članice društva so zelo
nazorno prikazale prostor, kot so ga nekoč pripravljale gospodinje. Pri luščenju fižola so
pomagali tudi otroci, saj to delo ni tako naporno.
Prikazali smo tudi »ruženje« koruze s starim ružalnikom in robkanje na roko oz.
»robkovnikom«, ter ostrenje oziroma »klepanje« kose, katero je bilo potrebno pripraviti pred
vsako ročno košnjo, kakor tudi med samo košnjo.
Člani TD Krim smo prikazali opravilo, to je zvijanje oziroma vitje senene kite.
Pri ovijanju je sodelovalo večje število tako starejših kot otrok, ki so pomagali pri delu. Ko je bil
kita spletena, so jo zložili na dolžin0 enega metra in ga položili v takoimenovani kalup. Ko je bil
kalup poln, so ga povezali z žico oz. vrvjo – špago, da je bil pripravljen za prevoz. Ta zvezana
kita je bila podobna današnjim kockastim balam. Še pred pričetkom vitja kite, so seno morali
navlažiti z vodo, da je bilo bolj voljno in se ni lomilo.
Ko je bilo delo opravljeno, je sledila malica, ki so jo pripravile pridne gospodinje. Za malico sta
poskrbeli Andreja Sodec in Minka Bah, ter postregli vse sodelujoče po prikazu kmečkih opravil.
Malica je bila pripravljena tako kot v starih časih, na tleh pogrnjeni odeji, na kateri je bil v
skledah fižol s čebulo, malo šunke, kruh in pa za žejo črna kava »proja« in kompot iz suhih
krhljev in navadna voda.
Obiskovalci so si lahko ogledali tudi različne kmečke vozove – lojtrnike, prirejene za prevoz
različnega tovora.
Tako smo jim dodali:
- cestno trugo, ki se je uporabljala za prevoz peska, kamenja in podobnega sipkega materiala,
- leseno cisterno »lajta« na vozu - lojtrniku, ki je služil za potrebe prevoza vode ali gnojnice,
kateremu smo dodali veliko ročno pumpo, s katero so napolnili omenjeno cisterno,
- lojtrnik za prevoz sena, ki smo ga ročno naložili in ga požrdali.
- lesa, ki je služila za prehod preko jarkov na barju, da so kmetje lahko prepeljali voz na sosednji
barjanski travnik,
- »gozdni konc«, to je vozilo na samo dva kolesa za konjsko vprego, za prevoz lesa, na katerega
so naloženi hlodi in s katerim so lastniki spravljali les iz strmih krimskih gozdov,
- za prevoz lesa pa se je uporabljal »tajsel«, ki je imel širša platišča, še širša platišča, tudi do
20 cm pa je imel »parizar«, ki se je uporabljal na močvirnatih področjih, predvsem na barju –
morostu. Voz je bil naložen z hlodi, priložili pa smo še:
- ketne oz. verige potrebne za vleko in povezavo hlodov,
- kvake, to je veriga, ki se je uporabljala za spenjanje debel pri vleki,
- špicel, zatič, ki ima na vrhu rinko v katero so furmani pripojili verige za vleko,
- sekira,
- cepin in žaga, za podiranje dreves in odstranjevanje vej.
Vsi vozovi, orodje in ostali pripomočki, ki smo jih uporabljali na prireditvi so v lasti Turističnega
društva Krim, ki pa so nam jih podarili različni ljudje oz. lastniki.
Pripravili smo tudi komisijo, ki je ocenila najlepše okrašen in najstarejši traktor. Lastniki so
dobili tudi simbolično darilo. Moramo reči, da smo imeli kar težko delo, saj so se lastniki
traktorjev potrudili in svoje traktorje zelo lepo okrasili. Lastnik najstarejšega traktorja je Jože
Rogelj iz Podpeči in sicer je to traktor Fendt letnik 1951, najlepše okrašen traktor pa sta
pripeljala Aleš Ciber iz Podkraja s traktorjem Deutz, letnik 1963 in Anže Kocjan iz Staj s
traktorjem Man, letnik 1963.
Letos smo se odločili, da pripravimo še nekaj za najmlajše. Ker v tistih časih ni bilo ne televizije,
ne računalnikov, so si otroci čas krajšali z raznimi igrami. Mlajši otroci so bili velikokrat tudi
pastirji, zato smo pripravili pastirske igre. Prva igra je bila »skakanje z žaklji«, nato pa še
»zbijanje koze«. Interes med otroci je bil zelo velik, vsak ki je sodeloval v igri je dobil simbolično
nagrado. Naslednje leto pa bomo pripravili še kakšno dodatno pastirsko igro.
Sledila je kratka pavza, da so si vsi obiskovalci lahko privoščili kakšno okrepčilo in se odžejali, saj
je bil dan res zelo, zelo vroč.
Nato pa smo za malo starejše pripravili še igro – vlečenje vrvi. Sestavili smo ekipe po pet oseb na
vsaki strani in tako poskrbeli za veselo razpoloženje, vsi sodelujoči pa so za sodelovanje dobili
pijačo, saj so je bili ob taki vročini res veseli.
Prireditev je popestril s svojo udeležbo tudi g. Janez Svetlin iz Škofljice, ki je s seboj pripeljal
velika ptiča »emuja«, ki je podoben noju, člani društva pa smo za vse obiskovalce pripravili
zanimiv srečelov, ki je na naše veselje kmalu pošev.
Naj se še v imenu našega društva zahvalim vsem in vsakomur posebej, ki si je vzel čas in kljub
veliki vročini, prišel na pomoč pri pripravi prireditve, pripravi vozov in ostalega orodja ter tudi
tistim, ki ste donirali sredstva za pomoč pri pripravi prireditve. Seveda pa gre posebna zahvala
vsem lastnikom traktorjev, ki so se udeležili povorke in blagoslova. Da se pripravi in izvede taka
prireditev je potrebno veliko pridnih rok in dobre volje. Vse to zmoremo z dobro voljo, ki pa jo
nam ne manjka, zato se zopet vidimo naslednje leto – za vas pa pripravimo zopet kaj novega.
Turistično društvo »KRIM«
Darja Modic